Izraz "dobro počutje ljudi" v kontekstu umetne inteligence in zagonskih podjetij v kontekstu umetne inteligence in zagonskih podjetij pretirano uporabljal. Toda kaj sploh je sreča? O tem sem pred kratkim resno razmišljal.
Prvič, zahodni in vzhodnoazijski pogledi na srečo se precej razlikujejo. Zahodna sreča je opredeljena s "posedovanjem" in "širjenjem". Kupovanje novih stvari, njihova last, širitev na naslednje ozemlje. Hitrost in obseg tega procesa sta bila znak uspeha in sreče.
Vzhodnoazijska sreča pa je ravno nasprotna. Brez materialnih dobrin in miren kot tihi val. Kot v filozofiji zena, čutnost, da se počutimo "srečne" že ob opazovanju oblakov, ki se pretakajo. Sreča brez dodajanja česar koli, kar je način priprave uma s pomočjo pospravljanja. Mislim, da je bil to občutek za lepoto v tej regiji.
Vendar je ta vzhodnoazijska sreča, v osnovi nezdružljiva s kapitalizmom. To pa zato, ker sreča brez rasti ne prinaša donosa na naložbe.
Začetna podjetja so bila hitro" in "veliko" razširila, ker, ker je zraven vedno obstajal kapital. Dokler so prejemala naložbe, so morala dosegati hitre in velike donose. To je bilo pravilo kapitala, ki je bil povsem drugačno merilo sreče.
Zdaj pa je prišla umetna inteligenca. Tudi majhne ekipe lahko ustvarijo toliko kot velika podjetja. Z drugimi besedami, zdaj smo v dobi**, ko ne potrebujete velikega kapitala, da bi spremenili svet.
Potem vam je treba dovoliti, da še enkrat premislite. "Ali moramo biti res tako veliki? In.
Čeprav niso nabavljeni, čeprav jih nihče ne zahteva, Zakaj bi si morali monopolizirati svet?
Prihodnost, Manjše ekipe, ki lahko ustvarijo nekaj, kar prispeva k dobremu počutju, bodo ki lahko prispevajo k sreči. **Majhna ekipa, tihi učinek.** Umetna inteligenca je vsem ljudem dala "majhen kapital", oblike sreče so zdaj lahko tudi enakomerno porazdeljene.
Namen zagonskih podjetij, ni več povečanje BDP. Namen je nekoliko utišati valove v srcu nekoga. Mislim, da je to prihodnost človeške sreče.